So slabi in krivi zobje dedni?

Te dni sem prebrala objavo, da je oče svojega sina naročal na ortodonstski pregled in dobil datum čez osem let, leta 2032. Vprašal se je, kako smo prišli do sem?! Lahko gremo v politično debato o (ne)delovanju zdravstvenega sistema. Lahko razpravljamo o čakalnih dobah in (zasebnem) delu zdravnikov. Lahko pa o tem, kako smo zares prišli do sem, razpravljamo z vidika antropologije prehrane. Ker se ukvarjam s prehrano, bom izbrala tretjo pot.

Kaj se zgodi ob opuščanju domorodne prehrane

V antropologiji, vedi o razvoju človeškega telesa, človeških družb in kultur, je vsaj sto let dobro znano in podrobno dokumentirano na primerih, kaj se zgodi s človeškim telesom na prehodu iz pred-industrijskih prehranskih sistemov na modernizirano prehrano zahodne razvite civilizacije.

V začetku 20. stoletja so terenske študije pokazale:

• da se značilno poslabša zdravje ljudi na t.i. civilizirani prehrani belcev, ki to prehrano širijo prek kolonializma na druge kulture sveta
• da se ob opuščanju raznolike domorodne prehrane pojavljajo degenerativne bolezni in bolezenski procesi, ki so v vseh kulturah sveta enake
• da oslabi skelet, se tanjšajo lobanjske kosti in se telo defermira z oženjem in podaljševanjem
• da nastaja velik problem zobne gnilobe, ki se širi kljub higieni
• da se značilno ožajo zobni loki in deformirajo obrazne kosti
• da se zoži medenica, kar ženskam otežuje porod

S tem se je ukvarjal Weston Price, ameriški zobozdravnik in raziskovalec prehrane in zdravja v 20. in 30. letih minulega stoletja. S svojo ženo je prepotoval svet in preučil zdravje, razvoj telesa, posebej zdravje zob in deformacije zobnih lokov, štirinajstih domorodnih populacij sveta, za katere je vedel, da uživajo visoko stanje zdravja. Pregledal je njihove zobe in razvoj ustne votline, izmeril kakovost prehrane in ugotavljal odpornost ter nagnjenost k tipičnim boleznim.

Kaj se zgodi, ko del ljudi v neki družbi prevzame civilizirano industrijsko kolonialno prehranoi? Svoja spoznanja je dr. Price opisal v knjigi z naslovom Nutrition and Physical Degeneration.

Vidne spremembe že v prvi generaciji

Če domorodci živijo blizu belskih naselbin ali zapustijo domorodni način življenja, se zelo spremeni njihovo telo - in to že v prvi generaciji, je ugotovil. Razlike med moderniziranimi in nemoderniziranimi člani iste kulture so očitne na prvi pogled.

Telo degenerira. Posebej vidno je to na zobeh. Ne le karies, pojavi se tudi stisnjenost zobnega loka zaradi pomanjkanja ključnih mineralov, neravnovesij hranil in maščobno-topnih vitaminov A, E in K. Posledice so predvsem šibkost kosti, oženje obraza in deformacija zobnega loka.

Dr. Price je objavil mnogo fotografij, ki jih skupaj s celotno raziskovalno dediščino hrani Fundacija PPFN tukaj. V tem blogu objavljam le nekaj primerov bogatega dokumentarnega gradiva. Več jih zlahka najdete na spletu. Prehranskim strokovnjakom priporočam branje 500-stranskega temeljnega dela.

Dokumentarno gradivo z močnim sporočilom

Gre za  izjemen prehransko-medicinski raziskovalni podvig z zgovornimi fotografijami, ki se jih danes ne bi sramovale niti najboljše oglasne akcije, saj je že na prvi pogled jasno vidnna logika "prej-potem", ki jo tako radi vidimo, ko ugotavljamo, ali nekaj deluje ali ne.

Kaj človeškemu telesu naredi sprememba prehranske kulture? Poglejte sami.

Tako so videti idealno razviti zobni loti in zdravi zobje ljudi, ki so se prilagodili na domorodno prehrano in jo uživali v izobilju, ne da bi prišli v stik z razvito zahodno civilizacijo. Slika je enaka v vseh štirinajstih kulturah, ki jih je obiskal Weston Price. To ne velja le v Afriki, na Pacifiku ali med Indijanci, za katere so včasih trdili, da imajo pač boljšo genetiko. Velja tudi med belci v Evropi, denimo v odmaknjeni švicarski alpski dolini (glej deklice spodaj levo), a velja le, dokler se življenje in prehrana ne začneta odmikati od prilagoditev (glej otroke tistega časa desno spodaj).

Zgovorne so fotografije iz istega okolja in iste družine, kjer so se nekateri člani prilagodili moderni industrijski prehrani, drugi pa so obdržali domorodne prilagoditve prednikov. Na sliki spodaj je dr. Price fotografiral brata, ki sta v 30. letih 20. stoletja živela na Škotskem otoku Harris. Mlajši brat (desno spodaj) se je prehransko moderniziral, ima močno razraščen karies. Starejši brat (levo spodaj) je ostal na prehrani staršev in ima popolnoma zdrave zobe. Že na prvi pogled se vidi razlika v razvoju glave, velikosti in oblike lobanje, širini obraza in čeljusti.

Takšne spremembe se zgodijo v vseh opazovanih kulturah na vseh celinah. Fotografije spodaj je dr. Price posnel med Arabci. Na desni so vidne posledice modernizacije, kjer so obrazi zožani, zobni loki deformirani, zobje pa nezdravi.

Obsežno fotografsko gradivo je skupaj s preučevanjem življenjskega okolja in kemijskimi analizami sestave živil opomnik sodobnemu človeku. Ne gre le za spremembe prehrane. Gre za celostno spremembo kutlure, načina življenja, bivanja, razmišljanja. Gre za spremembe življenjskih vzorcev in navad. Gre za prestop iz domorodnega domačijskega v kapitalistični industrijski način življenja. To ne pomeni, da so vse kulture pred industrijsko dobo živele zdravo. Nikakor ne. Toda Weston Price se iskal nekakšne "primere dobre prakse" in jih tudi našel.

Potrošniška revolucija posledice še poveča

Dr. Price se je zavedal, da se zdravje ljudi slabša. Ko je v 30. letih 20. stoletja popravljal zobe Američanom, je bilo po njegovem mnenju stanje zaksrbljujoče. Nato je prišela navečja sprememba doslej: potrošniška prehranska revolucija. Današnja situacija glede zdravja zob, deformacij telesnih proporcev in zdravja nasploh je alarmantna.

Domrodni ljudje v študiji dr. Pricea so imeli pogosto vse zobe zdrave ali pa so imeli enega do tri kariesne zobe, če niso bili v stisku z modernizirano hrano (ob pogoju, da ni bilo naravnih katastrof in razpadanja družbenih struktur zaradi drugih vzrokov).

Danes povprečen Evropejec nenehno potrebuje pomoč zobozdravnika. Karies je zelo razraščen pojav kljub napredovali higieni. Ortodontov pa je glede na rastoče potrebe tako malo, da vsem ni več mogoče zagotoviti pomoči.

Ustne deformacije od prvih dni življenja

Skozi antropološko-medicinska dela laže odgovorimo na vorašanje, kako smo prišli tako daleč in zakaj ima danes toliko otrok in odraslih težave s preozkim zobnim lokom, nepravilnim izraščanjem zob, deformiranimi kostmi glave, obliko čeljusti in zobno gnilobo. Vse te spremembe vplivajo že na sesanje pri dojenčkih, na zamike čeljusti, na izraščanje ustnih vezi, na zožene dihalne poti, pa tudi na obliko medenice, motnje razovja hrbtenice, hojo, gibanje, razvoj osteoporoze in na vse kronične bolezni.

Zdravstveni sistem (število zobozravnikov in ortodontov) problema ozkih zobnih lokov in krivih zob ne bo mogek popraviti. Zato jeza ob dolgih čakalnih dobah na ortodonta ne bo prava smer reševanja problema, saj primarni vzrok niso čakalne dobe in vzrok ni pomanjkanje zdravnikov. Velik vzrok je pomanjkanje hranil in gradnikov. Čakalne dobe so posledica. Seveda moramo kot družba reševati problem, ki je nastal in ne bo izginil. Reševanje poteka na več ravneh.

A nadvse dobro bi bilo, da bi si gledali tiste vzroke, ki jih je antropološki teren odkril že pred stoletjem, a se o tem danes redko govori.

To je tudi moja zgodba

Potrošniška prehrana vsak dan vpliva na otroke že desetletja. Tudi mene osebno zadeva, saj sem imela že v otroštvu bistveno preozek zobni lok in morala sem nositi zobni aparat.

Mnogi zatrjujejo, da je to pač dedno, toda nihče od mojih prednikov ni imel krivih zob in tako ozke glave. Od koga sem torej podedovala problem? Od nikogar. Razvilo se je. V maternici, pa kot posledica otroške industrijske hrane, ki se je že od 50. let naprej močno oglaševala kot najboljša za otroke, v resnici je bila demineralizirana in je razvojno vodila v izide, ki jih je dr. Price videval v vseh kulturah na isti način. Naši starši tega niso vedeli. Naredili so najboljše, kar so znali in kar so jim svetovali strokovnjaki.

Ko mi je leta 2008 prišla v roke knjiga dr. Pricea, sem jo brala z navdušenim zanimanjem in velikim presenečenjem. V njej je bila na nek način tudi moja osebna zgodba, zgodba mojega telesa, mojih ozkih zobnih lokov, moje zobne gnilobe, mojih težav z zdravjem in moje odpornosti.

Kaj naj storimo?

To je vprašanje za kakšen strokovni odbor na najvišji ravni zdravstvene preventive. Veliko dela bo. Pomembno pa je, da se o tem pouči vsaka družina. Slovenci imamo prednost, saj smo ostali precej tesno povezani s hrano naravnega okolja. Ne čakajmo na ukrepe države. Naj vsak naredi, kar zmore, da industrijsko predelano (sploh visoko procesirano) hrano postopno, brez strogih diet, zamenja s prvinsko hrano. To lahko naredi, kdor je motiviran in kdor ve, kakšne so posledice in kako so nastale.

Spremembe ne pridejo čez noč. Otroci bodo še potrebovali ortodonte in vsi mi zobozdravnike. A morda jih bomo potrebovali manj. Moj obisk zobozdravnika je po spremembi v prvinsko hrano na srečo redek pojav. Od otroštva do 25. leta so mi zobje pospešeno gnili, nato pa se je bistveno izboljšalo. Cenim pomoč sodobnega zobozdravstva, toda veliko lahko naredimo tudi sami.

"Otrok bo imel zobe po tebi"

Ko sem poleti 2008 brala knjigo Nutrition and Physical Degeneration, je bil moj prvi sin star osem let. Rasli so mu stalni zobje. Po idealno zdravih mlečnih so gornji stalni izraščali vidno zamaknjeni. Okolica je izrekla veliko "ahajev", češ podedoval je tvoj ozek lok in bo očitno imel krive zobe. Toda dr. Price mi je iz knjige govoril nasprotno. Ni dedno!

Tedaj sem že obsežno uporabljala prvinsko hrano, a treba jo je bilo izboljšati in domisliti. Jedli smo vse, o čemer je dr. Price pisal in svetoval. Zobni lok sina se je razširil. Zobje so se sami naravnali. Čas je bil še pravi.

Noben od najinih štirih otrok danes nima krivih zob niti deformiranega zobnega loka. Oba z možem pa sva kot otroka nosila zobni aparat. Njemu se je naravnalo, meni ne in sem nosila aparat spet v odraslosti ... morda zato, da ne preneham govoriti in pisati o tej pomembni temi, ker je del mojega življenja.

Spremembe so mogoče

Otroku, ki je star osem ali deset let, se zobni lok še lahko razvije. Kosti se lahko razširijo, če telo prejema vsak dan ustrezne gradnike. Ne govorim o strogosti in o strahu, da ne bi smeli iti na sledoled ali jesti kaj, kar ni najboljše. Govorim o tem, da lahko starši poskrbimo za bistveno izboljšano prehransko okolje. Smo bolj pozorni, kakšno hrano kupujemo in s čim napolnimo hladilnik.

Hrana ni vse, je pa nekaj, kar ni mogoče spregledati. Že z delnim izboljšanjem modernizirane hrane v prvinsko hrano se spreminja vse: razvoj, zdravje, počutje.

Ne gremo nazaj v preteklost. Ne bomo se spremenili v stare družbe. Te so svoje že odživele. Lahko pa gremo naprej in ustvarimo novo polago za več zdravja in boljši razvoj otrok.

Za to potrebujemo spremembe življenjskih vzorcev in pogledov na svet, veliko veselja in volje do življenja, več mirnosti in manj stresa. A potrebujemo tudi spremembo fizičnih gradnikov, ki jih vsak dan dajemo vase. Tako nam bo na tem zeleno-modrem planetu zagotovo uspelo.

Raziskovalcem in terapevtom priporočam temeljno delo in vire fundacije Price Pottenger Nutrition Foundation.

Za vse, ki iščete praktična osnovna znanja priporočam začetni tečaj PRVINSKI PREMIK z gradivi, kako sem začela jesti bistveno manj modernizirane hrane in več izvorne hrane. V tečaju ne razlagam vsebine knjige dr. Pricea. Razlagam logiko po korakih, vsakdanjo prakso, začetne spremembe, da je danes to moja rutina.