Past prehranske forenzike

Kaj pomeni prehranjevati se in razmišljati o hrani po forenzični logiki? Z možem rada pogledava kakšne umirjene podeželske detektivke. Tam uro in več brskajo po najmanjših podrobnostih. Dokler ne razmonitrajo vseh detajlov, tako dolgo ne najdejo vzroka in ne vejo, kdo je storilec, krivec, zločinec. Medicinski forenziki najdejo vsak las med vrati, skrbno pregledajo vsako vlakno za nohtom in najdejo vsako nevidno kapljico krvi na rdeči preprogi. Nato v detektivki končno najdejo storilca.

Ker rada vlečem vzporednice, sem iz sveta detektivk vzela izraz prehranska "forenzika". Forenzika se namreč vse bolj dogaja tudi v prehrani. Ne mislim medicinsko nutricionistiko, katere smisel je raziskovati mikro-hranila, odkrivati razmerja snovi v hrani in opazovati fizične proces v celicah. Ta pač raziskuje podrobnosti. Toda cilj niso podrobnosti.

Alkimistično načelo

Cilj znanosti je celostno razumevanje sveta, telesa, življenja. Že stari alimisti so delovali tako. Po načelu Solve et coagula so nekaj snovnega razstavili, raztopili, razgradili na »prafaktorje« (solve), po preučitvi pa so majhne delce z višjo ravnjo zavedanja vnovič sestavili, povezali, združili (coagula) na višji ravni dojemanja sveta. Znanje torej poganja princip globljega razumevanja realnosti.

Ali danes v dojemanju prehrane kot družba ne počnemo prav nasprotno? Iščemo posamezne dele živil in se tam zataknemo. Živila in delčki živil se etiketirajo kot "dobri" ali "slabi", »zdravi« ali »nezdravi«, celo »zdravilni« ali »toksični«, ne da bi obenem videli celotno sliko.

Krivci za bolezen

Vse več živil, ki so predstavljala temelj prehrane domorodnih kultur sveta, v modernizirani zahodni druži dobi negativni predznak. Seznam t.i. slabe, nezdrave, manj primerne, škodljive, toksične hrane se neverjetno hitro podaljšuje. Negativne etikete prejemajo npr. pšenica, mleko, meso, ali neka snov v živilu, npr. gluten, kazen, laktoza, fruktoza, holesterol, lektini, saponini, fitati, oksalati, solanin, hitin, tanin, kofein, tein, ...

Zakaj sodobna zahodna družba z metodo prehranske forenzike tako rekoč v vseh živilih najde krivca za slabo zdravje ljudi? Bi človeška vrsta sploh obstajala, če bi skozi milijone let vse našteto res uničevalo zdravje domorodcev? Ali pa je  to morda le problem nas, modernizirancev? O tem lahko razpravljamo. Ne moremo pa spregledati, da je forenzični pristop v prehranjevanju veliko breme – ljudi zmede in pahne v strah pred najrazličnejšo hrano.

Kaj sploh jesti?

Namesto, da bi se ob jedi sprostili, razmišljajo, kaj vse delajo narobe, česa ne bi smeli pojesti, kaj bi morali pojesti, ali imajo toksično telo in kako se zdaj po toliko »grehih« in »napakah« znebiti vseh teh »strupov« iz nezdrave, škodljive in toksične hrane.

Če smo hoteli ali ne, je to postala past. Forenzično razmonitranje hrane na prafaktorje in odkritje »škodljivih snovi«, »strupov«, »dražilcev« sproži strah, zaskrbljenost in mrzlično odstranjevanje vsiljivcev, krivcev in domnevnih uničevalcev zdravja. V vsakdanji praksi v stiku z ljudmi opažam, da to ne vodi v boljše zdravje. Ljudje živijo nasprotje svojih pričakovanj. Ne najdejo notranjega miru. Vse bolj nemirni so, izgubljajo zaupanje in ne vejo, kaj lahko jedo.

Sporna hrana

Tega ni počela nobena znana domorodna kultura sveta. Terenske študije v prehranski in medicinski antropologiji ne potrjujejo prepričanj, kakršna so na primer:

• da je meso zdravju škodljivo
• da je rdeče meso rakotvorno
• da je živalsko mleko »strup«
• da je vsak sladkor »strup«
• da je kazein alergen in rakotvoren (+ 30 drugih snovi v mleku)
• da so rastline toksične, ker vsebujejo anti-hranila (npr. fitate in oksalate)
• da se je treba izogibati lektinom, ker lepijo kri in povzročajo avtoimunske bolezni
• da sta gluten in pšenica slaba hrana
• da razhudniki poškodujejo črevesje
• da je prehranski holesterol povzročitelj srčno-žilnih bolezni
• da se je treba redno razstrupljati, drugače se ne pozdraviš
• da za vsemi boleznimi tiči pomanjkanje vitamina D, ki ga je treba dodajati v visokih odmerkih prek prehranskih dopolnil
• da so vse bolezni posledica enega virusa (Epstein-Barr), ki ga odžene rastlinska prehrana
• da so vse bolezni posledica ene bakterije (Borrelia burgdorferi), ki jo odžene koktejl kelatorjev
• da brez prehranskega razstrupljanja ne moreš dvigniti zavesti in postati razsvetljen (Ta je posebej zanimiva)

Te trditve so za nekoga najbrž točne. Vsak ima svoj prav zase. Ne veljajo pa za vsakogar in še manj za vse kulture sveta, saj so mnoga domorodna ljudstva prav na našteti »sporni« hrani živela ali še danes živijo brez množičnih kroničnih bolezni, za katerimi trpi zahodna civilizacija.

Zdravje skozi pomirjenost

Moramo torej odkrivati še več in več podrobnosti, prepoznati še več »strupov«, »dražilcev«, »spornih živil«, »alergenov«, »mikrobov«, če hočemo do več zdravja?

Kaj bi se spremenilo, če bi se človek dodobra pomiril s svojo hrano?

Pa ne tako, da reče: »Jem, kar jem, vse je super.«

Morda pa  tako, da reče: »Kaj pa, če je vsa hrana nekje na Zemlji nekomu  nekoč dajala dovolj gradnikov, energije in zdravja? Ne grem se detektiva. Naj bo moja hrana lokalna, kakovostna in sveža, pogosto presna ali čim manj predelana.«

Včasih rešitev ni tako zelo zapletena kot v detektivskih nadaljevankah. Morda pa je bistveno bolj enostavna kot se zdi.

Če potrebujete podrobnejše razlage in prikaze, o kakšni hrani govorim, kaj zamenjati s čim, kaj sem naredila z mlekom, kaj s sladkorjem, kaj z mesom, kaj z rastlinami, zakaj sem lahko ohranila vse skupine živil, poiščite osnove tukaj v kratkem video tečaju Prvinski premik.