Raziskovala sem stare kulture, da bi izvedela, ali je imel človek nekoč, pred tisočletji, posebna znanja, s katerimi se je zdravil, ostal zdrav in se polno veselil življenja. Danes vem, da ta znanja res obstajajo.

Vrtinec

Nedolžno brskanje po življenju starih ljudstev je sprožilo vrtinec. Posrkal me je v globine izvornih znanj. Požirala sem terenska pričevanja antropologov in zdravnikov, ki so živeli s plemeni, ločenimi od razvite civilizacije. Nekateri viri so bili stari komaj stoletje, drugi so črpali iz tisočletnih tradicij. Vse je končno zvenelo smiselno! To so tista izvorna védenja, po katerih sem hrepenela. Toda ni se mogoče vrniti v preteklost. Znanje je treba vzeti in ga preizkusiti, ali deluje danes, tukaj, na mojem telesu.

Luč

Po letih zmede sem brez posebnega truda začenjala natančneje razumevati, kaj telo dela in zakaj, od kod pridejo bolezni in kako se lahko bolezen spet obrne v zdravje. Luč, ki je svetila iz starih znanj, je v vsakem trenutku osvetljevala celoto. Razkrila mi je bolečine, kako sem skrila svoja čustva v črevesje in ga poškodovala. Dojela sem, zakaj so driske, zaprtost in paraziti postali moji spremljevalci skozi otroštvo.

Zapora črevesja

V srednji šoli se je oglasila boleča razjeda. Pri 23. letih pa sem pristala na urgenci z zaporo črevesja. Tisti dan sem pojedla tri skodele polnozrnatih kosmičev z alpskim mlekom. Verjela sem, da je ta hrana polna zdravih vlaknin. Komaj sem se izognila operaciji. Rešili so me izpiranje črevesja, zdravila in teden dni bolnice.

Skozi leta so prebavne motnje vztrajale. Imela sem tudi številna vnetja grla, kože in sluznic. Nekaj desetletij sem se borila s kroničnim laringitisom, ob katerem sem večkrat na leto izgubila glas. Nekoč sem imela napade kašlja tri mesece skupaj. Zdelo se mi je, da bo laringitis ostal vse življenje, a na srečo ni.

Labirint

Raziskovanje lastnih težav z zdravjem in bolezni otrok so okupirale ves moj prosti čas. Kupovala sem knjige, brala študije, pustila službo, se lotila študija antropologije, ki ni bil povezan z dotedanjim delom. Prvih pet let nisem napredovala. Čutila sem zgolj nepopisno zmedo. Kar je en vir razlagal kot zdravo, je drugi vir odsvetoval. Še toplo študijo od včeraj je že danes povozila nova.  Vztrajnost pa me je skozi leta pripeljala iz labirinta. Preprosto sem zaupala. Če je pot navzdol, mora biti tudi navzgor!

Nič več diet

Vsak dan sem eksperimentirala na svojem telesu, se učila od drugih ljudi, iz lastnih napak in tudi iz skrajnih diet. Že dolgo nimam več diet niti strogih pravil. Spoznala sem, da stara ljudstva niso bila zdrava le zaradi hrane. Njihova zdravilna hrana so bila tudi čustva in misli ter izvorna vez z naravo.

V družini se dvajset let ob boleznih podpiramo doma. Zdravniki so nam pomagali ob poškodbah, ki jih pri otrocih ni bilo malo. Hvaležna sem za vse veje medicine in hvaležna sem za stara znanja o samozdravljenju. Izziv, kako jih uporabljati na sodoben način, me polno zaposluje. Pri tem podpiram ljudi, ki želite razumeti, zakaj človek zboli, kaj telo dela in kaj lahko vsak sam stori za svoje boljše zdravje. Vse je del procesa.

Povezani

Hitreje gre, če človek ni sam, zato danes v okviru Prvinske hrane izvajam osebne posvete in vodim skupnost samozdravljenja. Najprej postavimo temelje prvinske hrane, nato se posvetimo raziskovanju najglobljih vzrokov bolezni. Ne predpisujem diet in ne pišem jedilnikov. Nikogar ne zdravim. Sem steber opore, širim znanje, pokažem pot. Če se želiš povezati, ker te privlačijo stara znanja za novi čas, mi piši na [email protected] ali ...