Moč surove skute

Skuta je živilo, ki je v naših krajih prisotno že stoletja. Tradicionalno so jo pripravljali tako, da so kislo mleko natočili v sirarske krpe in prte, obesili in odcedili. Del skute so pojedli ali iz nje pripravili razne jedi, del so jo uporabili za izdelovanje sirov.

Tri vrste skute

Obstajajo v glavnem trije načini domače izdelave skute:

• sladka skuta, narejena iz mleka s segrevanjem, da se mleko sesiri
• kisla skuta, narejena iz kislega mleka brez segrevanja
• in albuminska skuta, narejena iz sirotke, ki koagulira na visokih temperaturah 

Doma pripravljam le drugo, kislo skuto, iz surovega kislega mleka, brez vsakega segrevanja. Ta skuta se naredi sama od sebe in je tudi najbolj enostavna. Ohranja vse neokrnjene in razpoložljive hranilne snovi, telo jih zlahka uporabi, zato je daleč najbolj primerna za podporo pri samozdravljenju. Nesegreta skuta je tudi bolj sočna in manj sprijemajoča ter dlje obstojna kot segreta. 

Ne drži, da brez segrevanja ne gre

V trgovinah je skuta pasterizirana (segreta od 62 do 85 stopinj Celzija). Če jo kupujete pri kmetu, vedno vprašajte po temperaturi segrevanja. Skuto največkrat izdelujejo s segrevanjem. Tako pohitrijo postopek izdelave. Albuminsko skuto izdelujejo sirarne, da bi izkoristili odvečno sirotko, ki odteka pri izdelavi sirov. Je bolj suha in pusta. Velja za kakovostno hrano, toda vedeti morate da je najbolj segreta in, če imate težave s prebavili, tudi najteže prebavljiva.

Če slišite, da skute brez segrevanja ni, tega ne verjemite. Od leta 2007 vsakih nekaj dni iz cedila poberem svojo surovo skuto.

Izkušnje so me naučile, da mnogo ljudi skuto iz segretega mleka slabo prenaša (podobno kot druge segrete mlečne izdelke); povzroča lahko zaprtje, črevesne težave, zategovanje v sklepih in vratu, kalcinacije mehkih tkiv pri občutljivih ljudeh. 

Mineralizira in veže težke kovine

Skuto, ki ni segreta nad telesno temperaturo, uporabljam prav za težave s prebavili, za podporo pri razstrupljanju in za izboljšano zdravje skeleta. Ima namreč to lastnost, da je polna uporabnih (toplotno nepoškodovanih) mineralov. Je hrana za boljšo mineralizacijo (kar za segreto ne velja).

Surova skuta in surovi siri imajo poleg tega še eno nadvse zanimivo lastnost. Dobro vežejo težke kovine in druge toksične snovi, ki krožijo v telesnih obtokih, ter vam jih pomagajo odnašati iz telesa.

Ljudje, ki so obremenjeni s težkimi kovinami ali so akutno bolni (slabosti, glavoboli, viroze, bakterijska vnetja ipd.), lahko z uživanjem surove skute (npr. ena velika žlica na uro ob bolezni ali denimo trikrat na dan 10 minut pred drugo hrano) olajšajo proces zdravljenja.

Ker skuta trdi blato, pomaga pri driskah. Da bi se izognila učinku zapiranja, ko tega ne potrebujem, ji dodajam surove maščobe (npr. surovo kislo smetano, surovo maslo, surovo jajce ali hladno iztisnjena olja). Znana je dieta po Budwigovi, ki surovo skuto z dodatkom hladno iztisnjenega lanenega olja priporoča kot hrano za zdravljenje raka. Kombinacija je odlična, saj laneno olje počasi "liže" tumorje, skuta pa veže, odstranjuje nevarne strupe, ki pri tem nastajajo, ter oddaja obilo mineralov.

Skrivnost jedi iz surove skute je torej v kombiniranju razstrupljevalne moči surove skute in surovih maščob, v njihovi odlični sposobnosti mineralizacije in vezave toksinov. Obe živili morata biti pri podpori zdravljenja kakovostni, sveži in surovi, brez vsakršnega segrevanja.

POSTOPEK PRIPRAVE SUROVE SKUTE

Za pripravo surove skute potrebuješ domače kislo mleko, ki ga pridobiš iz surovega mleka, prt ali krpo, cedilo in posodo za odtekanje. Za liter skute potrebuješ 3-4 litre kislega mleka.

Kislemu mleku najprej pobereš smetano (da ti uide skozi krpo, dodaš jo nazaj kasneje). Pripraviš posodo, na katero postaviš cedilo. Krpa ne sme imeti prevelikih niti premajhnih lukenj, sicer odtekanje sirotke ni optimalno (uporabiš lahko navadno bombažno tetra plenico, kupiti pa je mogoče tudi posebne sirarske krpe). Krpo razprostreš prek cedila, ki stoji na posodi za odtekanje, in vanjo naliješ kislo mleko. Primeš po dva in dva konca skupaj, zavrtiš, da nastane vrečka, konca pa namestiš ob cedilo ali zavežeš, kot ti ustreza. Možnosti je več. Skuto lahko obesiš tudi na kakšno kljuko, ročaj omarice ali jo pustiš zavito v cedilu.

To je moja tehnika. Odteka se vsaj 12 do 24 ur, lahko dlje, odvisno, kako gosto in suho skuto želiš. Če se odcejala le nekaj ur, je bolj kremastega okusa, po 24 urah je odtekla večina sirotke, po 48 urah pa je skuta zelo suha.

Odcejeno skuto v krpi postrgaš na kup z žlico in jo naložiš v steklen kozarec ali keramično posodo. Napolni kozarec, da je v njem čim manj zraka. Tako skuta počaka teden ali dlje. Na vrhu se sčasoma nabere bela žlahtna plesen, ki ni škodljiva (to ne velja za segreto skuto, ki začne plesneti hitreje in plesen ni nujno žlahtna). Če te plesen na surovi skuti moti, vrhnjo plast odstrani.

Skuto pripravi z oljem in oreščki ali s sezonskim sadjem, smetano in medom, denimo s svežimi jagodami in svežo meto ali z jabolki, rozinami in cimetom.

Če potrebuješ več konkretnih nasvetov o samozdravljenju, skupaj z osnovnimi podporami ob boleznih, jih najdeš v knjigi Samozdravljenje s hrano.