Kako razumeti holesterol

Holesterol je tista molekula v človeškem organizmu, okoli katere verjetno kroži največ nasprotujočih si dejstev, strahov, predstav, razlag. Koliko mora biti »dobrega« holesterola, da ga nimam premalo? Koliko je lahko »slabega« holesterola, da ga ni preveč? Kaj pa skupni holesterol, kaj to sploh je? Kako to sploh deluje? Kako so naši predniki shajali s tem, ko niso imeli merilnih naprav? So se jim kar mašile žile in so zato umirali od srčno-žilnih bolezni po tekočem traku? Toliko vprašanj, na katere človek nenehno išče pomiritvene odgovore.

Molekula za življenje

Ste se kdaj vprašali, kako je lahko molekula, ki je po eni strani nujno potrebna za življenje, postala človekov največji sovražnik in strah?

Nujna za življenje je? Da.

Vsaka človeška in živalska (ne pa tudi rastlinska) celica holesterol nujno potrebuje, saj iz njega zgradi vsako celično membrano, prejema zaščito, varnost, čvrstost in prožnost.
Zakaj se torej bojimo, da prenizka ali previsoka vrednost holesterola v krvi ogrožata življenje? Zakaj gledamo tako? Zakaj ima toliko ljudi težave z doseganjem idealnih vrednosti?

Všeč mi je razlaga rusko-britanske zdravnice, nevrologinje in prehranske poznavalke, dr. Natashe Campbell McBride, ki v svoji knjigi o srčno-žilnih boleznih o holesterolu že desetletja govori, da holesterola nista dva. Holesterol je samo eden. Ni dobrega niti slabega. Je le ena molekula v dveh preoblekah, ki enkrat opravlja en del, drugič pa drugi del svoje nujne naloge v telesu.

Tako imenovani »slab« holesterol ali LDL (low density lipoprotein) je tista preobleka, ki se je ljudje bojijo. Toda LDL jetra dejansko proizvajajo zato, da nahranijo, očistijo, zaščitijo telo.

Jetra LDL, pravi McBridova, kot nekakšen »prazen rešilni avto« pošiljajo na mesto »nesreče«.

Kaj je mesto nesreče?

To je lahko poškodba v krvni žili, mišici, tetivi...
To je mesto kjer telo, prav s pomočjo holesterola, odstranjuje odpadne produkte, stresne hormone, odmrle celice, denimo po preboleli močni virozi ali pljučnici, po udarcu, po psihično napornem obdobju, po hudem fizičnem naporu, ki je izčrpal telo.
To je torej mesto, kjer telo gradi nove mlade celice.

Premislite! Je res narobe, da se LDL poviša zaradi težkega treninga, regeneracije po fizičnem naporu, udarcu, poškodbi, daljši bolezni?
Še več. LDL ni samo voskasta snov za popravljanje telesa. LDL se uporablja tudi za transport maščobnih celic, ki jih telo nujno potrebuje kot energijo. Maščobna energija, kadar so maščobe seveda kvalitetne, nam daje več mirnosti in boljše delovanje živčevja kot sladkorna energija. Višji LDL torej poveča zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Prav zaradi LDL se lahko izboljšajo naša prebava, dihanje, bitje srca, gibljivost sklepov, prožnost telesa.

Druga preobleka holesterola

Poglejmo zdaj še, kaj je »dober« holesterol HDL (high density lipoprotein). Dr. McBridova pravi, da je to isti rešilni avto, ki pelje v nasprotno smer: pelje iz mesta »nesreče« (poškodbe, regeneracije, zdravljenja) nazaj tja, kjer se lahko odpadle celice odstranijo. HLD torej transportira snovi, ki jih telo želi izločiti.

Jetra upravljajo s to dvosmerno progo. Holesterol je tako pomemben, da vsako kapljico »dobrega« holesterola reciklirajo in jo, če je le mogoče, ponovno uporabijo.

Kako? Torej jo spremenijo nazaj v »slab« holesterol? Natanko tako.

Kako sploh razumemo holesterol?

Za jetra je poimenovanje dober in slab torej velik nesporazum.
Je prazen rešilec, ki gre na mesto nesreče, res slab rešilni avto, in tisti, ki gre s poškodovancem v bolnišnico dober rešilec?

Toda, boste rekli, kako je potem prišlo do usodne povezave holesterola s zamašenimi žilami in srčnožilnimi boleznimi?

Naj za čim boljšo predstavo uporabim še eno primerjavo iz sveta zaščite in reševanja.
Enako kot gasilce vedno najdemo na mestu požara, tudi holesterol vedno najdemo v krvi v višjem odmerku, če je v telesu mesto ali veliko mest s poškodovanimi ali zamašenimi žilami. Enako kot gasilci zaradi svoje takojšnje prisotnosti niso vzrok požara, tudi povišan holesterol ne more biti vzrok za zamašeno žilo.
Mnogi zdravniki, kot je dr. McBridova, danes vedo, da je situacija pravzaprav obratna. Opozarjajo, da so gasilci množično prišli zaradi požara. Večja je nesreča, več jim bo!

Holesterol je torej tam zaradi
zamašene ali poškodovane žile, ker nekaj rešuje, popravlja, sanira.

Torej smo vedno bolni, ko imamo povišan holesterol? No, pravzaprav sploh ne.

Paradoks starih kultur

Kot nas učijo antropološke študije 19. in 20. stoletja, ima človek mnogokrat visok holesterol tudi, ko je popolnoma zdrav. Na določenih načinih prehrane visok holesterol kaže zgolj to, da tam ljudje dobivajo energijo in zdravje v veliki meri od hrane, bogate z naravnimi maščobami.

Te kulture najdemo na vseh celinah in v vseh podnebjih. Mednje sodi tudi stara alpska prehrana z obilo masla in surovega mleka.
Holesterol so torej prejeli v hrani, ki tem ljudstvom ni povzročala nobenih srčno-žilnih bolezni, čeprav so imeli vrednosti 6, 7, 8, torej nad 5,2 mml/l (kolikor naj bi imela danes človek skupnega holesterola, da bi se počutil varno.

Imamo torej včasih visok časih preprosto zato, ker smo zdravi in jemo prvinsko hrano? Preverite, ali ste zdravi in ali se dobro počutite. Da, to je povsem mogoče.

Kaj torej sploh je holesterol?

Da bi razumeli holesterol, bi nam moral nekdo razložiti, da je holesterol:
- gradnik membrane (ovoja) vsake celice
- celicam daje stabilnost in pretočnost
- pomemben je za hrano in dihanje celi, za njihovo prevodnost, krčenje, transport
- človeku in živalim omogoča mobilnost (rastline ne vsebujejo holesterola)
- je sestavni del vseh hormonov, tudi hormona (»vitamina«) D
- pomaga pri proizvodnji žolča
- pomaga transportirati maščobe po telesu
- pomaga izločati odpadke iz telesa

To niso nepomembne naloge, kajne?

Uravnavanje s hrano

Kaj pa hrana? Ali s prvinsko hrano iz rastlinskih oz. živalskih virov lahko holesterol uravnavam?
Rastlinska hrana holesterola ne vsebuje, a to samo po sebi ne pomeni, da bo zaradi rastlinske hrane naš holesterol nizek. Zaradi vseh naštetih nalog je holesterol tako zelo pomembna molekula našega organizma, zato bodo jetra naredila vse, da ga proizvedejo dovolj za opravljanje vseh funkcij.

Človek, ki bo živel stresno in zaradi stresa oslabil živce, žleze in žile, bo imel tudi ob rastlinski hrani morda povišan holesterol, saj ga bodo jetra tvorila v večji meri. Posebej se bo povišal, če bo ta človek živel od procesirane žitne hrane in sladkarij.
Človek, ki se hrani tudi z živalskimi viri, ima lahko holesterol nizek ali visok, pa to še ne pomeni, da bo imel dobro ali slabo zdravje. Odvisno, kaj bo jedel? Če bo hrana zelo predelana, zraven pa še kup sladkarij in stresa, bo rezultat podoben kot pri rastlinojedcu.

Vsi načini prehrane, mešana, mesna ali rastlinska, imajo lahko oba izida – zdravje ali bolezen.

Odvisno je, kako živimo in kaj s hrano počnemo. Več o tem v tečaju Prvinski premik 10 smernic.

So prvinske maščobe varne?

Katera hrana živalskega izvora je tista, na kateri stare kulture niso imele kroničnih degenerativnih bolezni srca in ožilja, čeprav so vnašale obilo holesterola v svoje telo?

To je na prvem mestu hrana, ki vsebuje nepredelan, surov in neoksidiran holesterol, saj ga jetra lahko takoj prepoznajo, uporabijo in pošljejo na mesto obnove, zdravljenja in rasti, če ga seveda potrebujejo.
Tak holesterol so naši predniki uživali predvsem
- s surovim mlekom in izdelki po starih alpskih tradicijah
- z jajci, kjer rumenjak ostaja še tekoč
- domači živalski masti
- mesu organov in rdečem mesu pašne raje
- v ribah, rakcih in hladno iztisnjenem ribjem olju.

Če uživamo veliko hrane živalskega izvora, je možno, da bo tudi pri povsem zdravih posameznikih,raven holesterola v krvi višja, ker je holesterol potreben za transport maščobne energije po telesu.

Imate strah pred holesterolom ali vas skrbi, kaj bi morali jesti, da bi se ravni umirile? Potrebujete pomoč in več informacij o svoji prehrani, kako vpliva na zdravje v povezavi z vrednostmi izmerjenega holesterola? Tu si lahko rezervirate 90-minutni telefonski posvet za osvetlitev vaše osebne situacije in podporo pri reševanju svojega izziva.