Kako raznolik in pester je tvoj jedilnik?

Ksenija je članica moje mojstrske skupnosti samozdravljenja in ima, kot vsi ljudje, s katerimi se srečujem in povezujem, zanimivo zgodbo o prvinskih spremembah. Vprašala sem jo, kako so premiki potekali v njeni družini. Zdravstvene težave so jo prisilile v hitro reševanje, življenje pa jo je učilo potrpežljivosti in vračanja k sebi. Rada delim uvide drugih, saj te zgodbe pomagajo veliko ljudem reči: "To pa zmorem tudi jaz!" Ksenija opisuje takole ...

"Ko smo pred slabimi štirimi leti v naši družini začeli uvajati prve prvinske spremembe so se mi stvari zdele precej zakomplicirane. Neskončno veliko vprašanj se mi je porajalo, pa bolj malo odgovorov. Danes vem, da je bilo odgovorov malo, ker sem jih iskala na napačnih mestih. V študijah, v znanosti, v umu. Ne pa v srcu in telesu, tam kjer dejansko so.

Ko sem se priključila Mojčinemu krogu, sem čutila, da je to natančno to, kar potrebujem, niti sanjalo pa se mi ni, kako bom vse skupaj izpeljala. Kako bom sama jedla dovolj raznoliko in pestro, kako bom spremembe predstavila možu, kako jih uvajala pri otrocih. Saj je vendar toliko stvari, ki jih od zdaj naprej ne smemo! Tiste, ki pa jih lahko, pa so mnoge precej neobičajne. Kaj bomo sploh jedli???

Ko danes pogledam nazaj na prehojeno pot, niti sama ne vem, na katerih križiščih sem zavila stran s prejšnje poti. S podporo podobnomislečih ljudi se mi tiste ozke stezice niso zdele neprehodne. Spremembe, ki smo jih naredili v zadnjih štirih letih, pa so res ogromne. 

Poraba testenin in krompirja, običajne slovenske "klasike", se je zmanjšala vsaj za 80%, poraba medu pa povečala za 90%. Rafinirana olja so zapustila našo hišo. Sladkor je postal hrana za kombučo. Na naših krožnikih je zelo malo dolgo kuhanega ali popolnoma prepečenega mesa. Jajca, skuta in sir so postali pomembni členi kosil, čeprav si pred štirimi leti (morda še pred enim letom) niti v sanjah nisem predstavljala, da je lahko jajce glavna priloga pri kosilu. Brez jutranjega napitka ne začnemo dneva. Otroci radi nosijo v šolo in vrtec svojo (pretežno prvinsko) hrano...

Še ena pomembna sprememba pa je neobremenjevanje z raznolikostjo obrokov. Pa kaj potem, če jemo 3x na dan jajca, če nam je to všeč. Ali če jemo surove mlečne izdelke v vseh obrokih. Ali pa jajčni frape za vsako dopoldansko malico. Ali pa lubenico in paradižnik poleti cel mesec brez predaha. 

Veliko sem se naučila tudi od svojih otrok. Oni imajo vedno obdobja, ko jedo več ali manj enako hrano ves čas. Če nismo preveč obremenjeni s konstruktom "pestrosti in raznolikosti", jim to zlahka omogočimo.

Če dobro pomislim, je raznolikost smiselna le znotraj sezonske izbire in lastnega navdiha in okusa. Torej poleti in v jeseni je več raznolikosti, pozimi in spomladi pa bistveno manj. In s tem ni nič narobe.

Velikokrat se spomnim na hčerkino obdobje, ko je vsaj dvakrat na dan jedla mlečni kefir in med. Trajalo je mesece, nato pa se je dobesedno čez noč končalo. Od takrat kefirjeva zrnca samevajo v hladilniku.

Seveda naše spremembe niso prišle v štirih dneh, niti v tednih ali mesecih. Terjalo je štiri leta drobnih, skoraj nezavednih in spontanih korakov. Brez pritiska.

Dejstvo je, da sem se pri uvajanju prvinskih sprememb morala veliko več stvari ODUČITI kot naučiti.

Odučiti sem se morala, kako izgleda "pravo kosilo", kaj se je ob katerem delu dneva, koliko porcij zelenjave na dan moram pojesti, kaj je "varno" in kaj "nevarno", kdaj lahko jem sadje, kdaj ne smem jesti sadja, koliko maščob je preveč ...

Ufff, pa še toliko stvari je bilo, ki sem se jih tako navdušeno odučila, da sem jih tudi že pozabila.

Naučiti pa sem se pravzaprav morala samo eno stvar. Poslušati sebe in svoje telo. Nobena študija, raziskava, znanstveno dognanje, strokovnjak, nutricionist ali reklama ne ve bolje od mene, kaj je zame dobro in prav v nekem trenutku. In še to, da je jutri lahko drugačen od včeraj. Kaj bo pojutrišnjem, pa se mi tako ali tako ne sanja. A vse je natančno tako, kot mora biti, ker sem vzela odgovornost spet v svoje roke.

In to je bistvo prvinskega življenja."

Se najdeš v kakšnem delu Ksenijine zgodbe?

Se ti zdijo stvari zapletene in ne veš, kje začeti? Vsi smo začeli preprosto z enim majhnim korakom.

Ni diet. Ni pravil. Odgovori so v tebi in so drugačni kot moji ali Ksenijini. Lahko ti jih pomagamo najti.

Če ti modernizirana hrana slabša počutje in zdravje ter ščeš vzdržno spremembo brez radikalnih diet in brez pritiska, preizkusi mini sistem 10 korakov. Posnela sem jih v nizkocenovni video tečaj, ki te vodi povsem od začetka.

Te preproste spremembe sem odločno naredila pred dvajsetimi leti, ker so me v to prisilile bolezni. Iste korake je naredila Ksenija. Iste korake pravkar spoznavajo člani naše skupnosti. Delamo nežno, brez določanja diet. Vodi nas izvorna moč planeta.

Preveri mini video tečaj PRVINSKI PREMIK 10 SMERNIC.