Ana je članica moje mojstrske skupnosti samozdravljenja. Prvinska hrana jo je pritegnila, ker je želela resno spremeniti prehranske navade zase in za svojo družino. Toda ko se je lotila premika, je naletela na zoprno preizkušnjo. Spomnim se, kako me je večkrat vprašala, ali je to res prav zanjo ali je zgrešila. Danes objavljam kar njeno celotno pričevanje, kako je vse skupaj potekalo.
»Te kdaj prime, ko poslušaš o pozitivnih učinkih prvinske hrane, da čim prej ukineš vso procesirano hrano in takoj začneš s surovimi ali zelo malo predelanimi živili? Mene je.
Ko sem dojela, kako škodljiva je procesirana hrana za moje telo in za mojo energijo, sem si želela čim prej preiti na hrano, ki me bo podprla.
Najprej sem si poiskala dober vir surovega mleka in kar kmalu iz njega sama pridelala surovo kislo mleko in surovo skuto. Ker imam skuto rada, sem si je za prve obroke pripravila veliko skledo. Toda po takšni obilni malici mi je postalo slabo.
Iz pretežno kuhane zelenjave sem prav tako na hitro presedlala na surovo zelenjavo. Pa se po njej nisem počutila tako blagodejno, kot so drugi govorili, da se.
Čeprav je moje telo še nedolgo nazaj pridobivalo energijo pretežno iz ogljikovih hidratov, sem nato v kratkem času razmerje spremenila v prid veliko surovim maščobam. Večkrat se mi je zgodilo, da me je po vsej tej hrani, ki naj bi bila »tako dobra« zame, bolela glava.
Nisem razumela zakaj!
Sprva sem se celo spraševala, ali je kaj narobe z mojim virom. In da mogoče ta hrana le ni tako zelo blagodejna za moje telo …
Še dobro, da sem se opogumila in povprašala v skupini, kje bi bil lahko vzrok za slabo počutje ob toliko dobrih in zdravih živilih. Odgovor me je presenetil.
Razlog je bil v moji preveliki želji, da čim prej preidem na novi način prehranjevanja. Kot že večkrat v življenju sem spet želela preveč in prehitro.
Naučila sem se, da je treba spremembo prehrane graditi POSTOPOMA. Počasi. Z majhnimi količinami in s samoopazovanjem.
Ker so majhni koraki najboljša možna pot zame! In ker tako opazujem sporočila, ki mi jih pošilja moje telo.
Dojela sem veliko novih stvari. Telo potrebuje čas, da zgradi novo črevesno floro. Ko mi spreminjamo živila, črevesje postopoma zamenja mikrobe z novimi sevi, stare pa odstrani. Prehod traja vsaj šest tednov, lahko tudi dlje, če je naša začetna točka zelo daleč od izvornih virov hrane, ki jih kar naenkrat začnemo v večjih količinah vnašati v telo.
Medtem ko stara črevesna flora odmira, se lahko celo zgodi, da smo prva v procesu uvajanja sprememb v precej slabšem počutju. Morda se nam pojavijo neprijetni simptomi. Telo nam pravi: »Hej, prehitro greš! Ne zmorem toliko naenkrat.«
Aha, torej to se mi je zgodilo!
Čeprav pred tem nisem veliko zbolevala, sem opazila, da so spremembe sprožile več prehladov, zaznala sem slabše počutje, glavobole… To se je po kakšnih dveh mescih umirilo, saj se je telo navadilo na povsem druga – pravilno izbrana živila.
S poslušanjem, kaj mi telo sporoča, pa sem ugotovila tudi to, katera hrana mi ustreza in kakšne so optimalne količine zame.«
Ana je zase izbrala in postopoma postavila pravilno hrano. V trenutku dvoma je poiskala prave informacije. V kritičnih točkah se je obdala z ljudmi, ki so prehod iz modernizirane v prvinsko hrano že izvedli. Morda so večkrat zdrsnili v stare navade in se spet dvignili z več znanja in več nežnosti do sebe.
Če imaš tudi ti dovolj moderne prehrane, ki ti slabša počutje in zdravje, ter iščeš neko vzdržno in trajno spremembo, preizkusi mini sistem 10 korakov.
To so preproste spremembe, ki sem jih odločno naredila pred leti. Ker so me v to prisilile bolezni. Te iste korake je naredila tudi Ana. Te iste korake pravkar v praksi spoznavajo mnogi člani moje skupnosti. Delamo nežno, brez diet ali radikalnih sprememb. Vodi nas izvorna moč planeta.
Kako začneš? Preveri tukaj mini tečaj PRVINSKI PREMIK 10 SMERNIC.
50% Complete
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.