Je to vaše maslo?

Surovo maslo je po izkušnjah starih kultur najbolj iskana in cenjena maščoba na našem geografskem območju. Je razvojna hrana, kulinarična poslastica in pomembno naravno zdravilo, tako v obliki hrane kot mazila, denimo pri negi kože, poškodbah in pikih žuželk. 

Kako delam maslo doma

Nekoč so ženske surovo maslo znale izdelati doma. Uporabljale so ročne pinje. Posebej izurjeni pa so bili v tem visokogorski planšarji. V pinji so stepali smetano, dokler se ni ločila na dva dela: na maslo in pinjenec. Obstajajo tudi električne pinje. Doma lahko maslo naredim kar z električnim mešalnikom. Laže je, če je mešalnik prostostoječ, saj maslo stepa bolj ali manj sam, mi proces le nadziramo. Višja in ožja kot je skleda, v kateri stepamo smetano, prej bo nastalo maslo.

Sestavina 

Maslo nastane iz smetane. Najtežji del domače izdelave masla je dobiti kakovostno sladko ali kislo smetano. Za pravo surovo maslo potrebujemo surovo smetano, ki ostane sladka le dan do dva, nato se začne naravno kisati. Laže dostopna je surova kisla smetana, ki zdrži v hladilniku teden, dva ali več. Kako doma prideš do prave sladke in kisle smetane, preberi tukaj.

Stopnje spreminjanja smetane v maslo

Če sem hotela priti do masla, sem si morala na razne načine povrniti staro znanje naših alpskih prednikov. Kako delajo danes maslo v mlekarnah, mi ni kaj dosti pomagalo, zato sem iskala razne knjige, vire in posnetke iz planšarske tradicije. Opisala ti bom, kako sem se sama naučila delati maslo doma in razumeti, skozi katere stopnje gre. V pomoč pa so tudi spodnje slike.

1. stopnja: V mešalnik vlijemo (najbolje kak liter) surove smetane in začnemo stepati. Najprej nastane stepena smetana. Stepamo dalje, da se raven smetane spet malce zniža.

2. stopnja: Sčasoma postaja gostejša, po okusu bolj maslena in po videzu nekoliko bolj rumena. Ta faza lahko traja kar nekaj minut. Če je smetana gostejša, bolj kisla in je dlje stala v hladilniku, se bo maslo morda naredilo hitreje, kot če je bolj tekoča in sveža.

3. stopnja: Stepamo tako močno, kot je mogoče, da vsebina ne brizga iz posode. Morda je treba posodo nekako zaščititi, da iz nje ne brizga. Nekateri mešalniki imajo pokrov, pri drugih je mogoče pokrivanje z večjo kuhinjsko krpo. A previdno in varno!

4. stopnja: V tej fazi se zasliši izločanje tekočine; mešalnik tedaj upočasnimo, sicer bo pinjenec brizgal na vse strani.

5. stopnja: Maslo se bo najprej izločilo v grudicah, ki se bodo združevale v večje grude in nabrale na metlici.

6. stopnja: Ko se maslena kepa sprime metlice, ugasnemo mešalnik in počakamo, da se maslo nekoliko odteče.

Proces nastanka masla je viden na spodnjih fotografijah.

Na koncu maslo poberemo iz posode in z metlice. Ožamemo ga z rokami in spravimo v steklen kozarec ali posodico za maslo. Morda ga je treba dati najprej v mrzlo vodo.

Obstojnost surovega masla

Surovo maslo je po mojih izkušnjah bistveno obstojnejše od pasteriziranega, ki začne dokaj hitro plesneti.

Maslo, ki se v trgovinah prodaja kot »surovo«, je v resnici pasterizirano.

Pravo surovo maslo lahko hranimo zunaj (idealno v steklu ali keramiki), dokler ga ne porabimo, rezervo pa imamo v hladilniku, kjer obstane vsaj teden do dva, pa tudi dlje. Obstojnost je visoka, zato masla ne zamrzujem.

Uporaba v jedeh

Surovo maslo po potrebi stopimo v vodni kopeli, ne na štedilniku. Želeno količino damo v steklen kozarec in tega v posodo z vodo, ki naj bo tako vroča, da lahko pet sekund v njej držimo prste.

V kuhano hrano ga dodajamo praviloma na koncu, ko so jedi pripravljene za serviranje in niso več vroče. Tako ohranimo dragocene hranilne snovi in zdravilne učinke. Če je treba hrano speči, je maslo bolj obstojno kot hladno iztisnjena olja, ne prenaša pa zelo visokih temperatur, ker je v njem še nekaj pinjenca, ki se rad prismodi. Zato naj bodo temperature zmerne.

Surovo maslo intenzivno veže in odstranjuje strupe iz telesa, celice pa nahrani že v zelo majhnih količinah.

Ne povzroča slabega holesterola in srčno-žilnih obolenj. To je zmota prehranske znanosti 20. stoletja. Če bi to držalo, bi stara ljudstva v Alpah, v Himalaji, v Afriki in drugod, trpela za takimi bolezni. Študije kažejo nasprotno - več zdravja ljudi, ki so maslo tradicionalno uživali.

Kaj je pinjenec?

To je stranski produkt izdelave masla. Pravijo mu tudi masleno mleko. Po strukturi je podoben mleku, a gostejši. Po barvi ni bel, ampak sivkast. Je osvežilen in hranljiv. Vsebuje obilo mineralov, vitaminov, beljakovin. Maščob skoraj nima, saj so se izločile v maslo.

Pinjenec lahko popijemo takoj, ko je nastal. Če ga shranimo, se bo še zgostil. Z dodatki medu, vanilje, cimeta, z namočenim mandlji ali oreščki, z nasekljano svežo meto, pehtranom in drugimi zelišči, je osvežilna in polnovredna pijača, malica ali priloga jedem. Primeren je tudi za pripravo mlečnih napitkov, kaš, omak in kot dodatek za Namakanje in fermentacijo žit.

Si na začetku prvinske poti? So te nasprotujoče si informacije glede masla in nasičenih maščob zmedle?

Naredi korak iz zmede, vstopi v krog samozdravljenja. Kako? Dober začetni korak je mini video tečaj Prvinski premik - 10 smernic. V njem razložim:

• kako sem spremenila prehrano pred 18 leti, da se je moje telo lahko začelo samozdraviti
• kaj točno prvinska hrana in kako jo začneš živeti v 10 preprostih korakih
• kako laže postaviti hrano, ki te podpira - brez radikalnih diet in brez pritiska

Klikni na spodnjo sliko in preveri, ali je to korak zate.