To je blog za samopomoč, če želite bolje podpirati svoj srčno-žilni sistem. S hrano se lahko podpirate ne glede na to, ali jemljete zdravila. Morda se želite zdravil celo izogniti s pomočjo izboljšane prehrane. Ljudje poskušajo vse mogoče, da bi si pomagali, in celostna sprememba prehrane je gotovo prava pot.
Ta članek je nastal, ko me je babica v visoki starosti 90 let vprašala, kaj bi še lahko jedla, da bi si redčila kri in ji morda ne bi bilo treba uporabljati enega od preventivnih zdravil za preprečitev krvnih strdkov. Vedno je iskala rešitve najprej v naravi. Bila je zeliščarka. Ni hodila okoli zdravnikov. Zaupala je v rastline in vedela je, da marsikaj čisti kri. A kaj bi bilo tisto, kar je najmočnejše tudi v hrani?
Sklenila sem, da ji vse kratko napišem, da si bo znala čim bolje pomagati tudi na ta način.
Okoliščine so nanesle, da je bilo zdravilo babici kasneje vseeno potrebno. Med tem pa sem ugotovila, da to znanje potrebujem tudi sama, saj sem imela slab krvni obtok že od mladosti, zaradi česar me je zelo rado zeblo. Bala sem se, da bom imela, enako kot babica, kronične težave s krčnimi žilami. Prve zametke teh žil sem opazila v tretji nosečnosti. Odkar sem spremenila prehrano, se krčne žile niso razširile, ampak so manj vidne. Prav tako nisem več tako zmrzljiva.
Kaj sem ugotovila? Katera hrana je torej najboljša naravna podpora za krvni obtok? S pomočjo katere hrane si lahko zmanjšujemo možnost pojava krvnih strdkov, pojava krčnih žil in ostalih, resnejših srčno-žilnih bolezni ali se podpiramo po zdravljenju teh bolezni?
Poglejmo 9 živil, ki jih lahko redno dodajamo na jedilnik s pozitivnimi učinki za srce in ožilje.
Starodavno zdravilo za izboljšanje pretočnosti krvi, omenjeno že na egipčanskem papirusu, je čebula. Čebula zavira lepljenje krvnih ploščic (trombocitov), raztaplja nastale strdke in onemogoča koagulacijo krvi.
Bistvena razlika v moči delovanja pa je med surovo in prekuhano čebulo – surova je tista, ki odda obilo tovrstnih snovi. Močan učinek naj bi imelo že 100 gramov surove čebule na dan.
Zapiski iz starih medicinskih virov pozitivne lastnosti pri pretočnosti krvi pripišejo tudi česnu in čemažu. Česen vsebuje naravni antibiotik alicin in ahoen s podobnimi učinki kot pri aspirinu – gre za naravni antikoagulans, torej preprečuje sprijemanje krvnih ploščic, pospešuje raztapljanje krvnih strdkov, zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje krvni obtok in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi.
Česen stremo, da sprostimo encime, ki spremenijo alicin v ahoen. Ta se v večji meri sprošča tudi, kadar je česen v kislem mediju. Zato česen dodajamo solatam ali ga namakamo v hladno iztisnjenem olivnem olju. »Grški recept«, stoletja znan po Mediteranu, je strt česen v oljčnem olju, postrežen s peteršiljem (ki ga uporabljam za spodbujanje izločanja težkih kovin) in mladim sirom (ki na maščobo veže strupe in jih pomaga odstraniti iz telesa).
Odlično živilo za preprečevanje strdkov so sveže ribe in hladno iztisnjena ribja olja. Prednjačijo plave ribe: sardele, skuše, losos in tuna. Maščobne kisline omega 3 v tej hrani pomagajo zavirati strjevanje krvnih ploščic, zniževati fibrinogen in pospeševati raztapljanje strdkov. Ob rednem uživanju rib ali ribjega olja imajo lahko trombociti v krvi normalno diskasto obliko, brez izrastkov, s katerimi se med seboj sprijemljejo.
Nenasičene maščobne kisline so pri tovrstnih težavah nenadomestljive. Poleg hladno iztisnjenega olivnega olja, so koristen vir omega 3 maščobnih kislin tudi laneno, arganovo, konopljino in nekatera druga olja. Paziti pa moramo, da so sveža in pravilno hranjenja (na hladnem, v temni steklenici).
Kaj pa prepričanje, da je treba umikati nasičene maščobe, ker mašijo žile? To ne drži, kadar so naravne in neprocesirane, najbolje surove. Dobrodošlo je torej uživanje surovega avokada, pravega surovega masla (v trgovinah je vse maslo praviloma pasterizirano, čeprav na njem piše, da je surovo!), surove smetane, surovega sira in kokosovega olja, ki mora biti hladno iztisnjeno.
Izogibam se industrijskih rafiniranih in segretih olj, kajti rastlinska olja (z izjemo nasičenega deviškega kokosovega olja) so izjemno nestabilna, hitro oksidirajo in povzročajo poškodbe žil. V žilah se takšna olja sčasoma strdijo, podobno kot se rastlinske smole in sokovi v naravi strdijo v jantar. Proces strjevanja rafiniranih in oksidiranih olj, naloženih v ožilju je pogosto eden ključnih prehranskih vzrokov srčno-žilnih bolezni. Postopoma ga obrnemo prav z uživanjem surovih obstojnih nasičenih maščob.
Pomagajte si s presno rastlinsko hrano, predvsem s solatami in divjo hrano, kot sta regrat in kopriva. Zelo dobrodošli so tudi sveže iztisnjeni zelenjavnimi sokovi (najlaže jih naredite, če imate kvaliteten polžasti ožemalnik). Vsa ta živila pomagajo pri odstranjevanju žilnih oblog. Ali na solate sodijo siri, kot je v mediteranski prehrani feta sir? Da, kadar gre za surove nepredelane domače sire. Maščobe, vitamini ter minerali v njih so pomembno za to, da se strupene snovi iz telesa odstranjujejo hitreje.
Rdeče vino vsebuje resveratrol, ki zavira sprijemanje trombocitov in oksidacijo. Resveratrol je del skupine flavonoidov v vinu in prav vsi imajo pozitivno vlogo za zdravo kri. Ker delujejo sinergično, so še močnejši kot antioksidativni vitamin E. Njihova naloga je tudi ta, da vaš vitamin C varujejo pred oksidacijo in obnavljajo mehanizem za razgradnjo strdkov.
Podobne varovalne snovi najdemo v grenivkah in nekaj malega še v belem grozdju in belem vinu. Znanstveniki zdravilnost pripisujejo katehinom, ki jih je v rdečem grozdju in grenivkah obilo, veliko manj pa v belem grozdju.
Kaj pa alkohol v vinu? Ta deluje proti aterosklerozi, zmanjšuje sposobnost zlepljanja krvnih ploščic in povečuje raztapljanje strdkov, širi žile ter spremeni razmerje med prostaciklini in tromboksani, kar pomeni, da deluje podobno kot salicilna kislina (aspirin). A to količinsko gledano velja le za en kozarec vina na odraslo osebo na dan. V večjih količinah alkohol škodi, saj njegova presnova porablja preveč vitaminov in uničuje celice.
Katehine najdemo tudi v črnem in zelenem čaju. Podobno kot surove nasičene maščobe tudi te snovi pripomorejo k popravljanju brazgotin in poškodb na stenah žil. Poleg tega preprečujejo strjevanje krvnih ploščic, pospešujejo njihovo razgradnjo, ko niso več potrebne, in zmanjšujejo obloge na stenah arterij.
Pekoči feferoni in druge pekoče paprike vsebujejo snovi, kot je kapsaicin, ki hitro razbija krvne strdke.
Zelo učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Zlasti klinčki naj bi imeli v ustreznih odmerkih močnejši učinek kot sintetični aspirin.
Za ingver (aktivna snov v njem je gingerol) so dokazali, da je dober antikoagulans, torej da preprečuje krvne strdke.
To je torej hrana, za katero je dobro, da se na jedilniku znajde čim večkrat, saj se z njeno pomočjo kri hitreje čisti, žile so bolj pretočne in zmanjšuje se tveganje za pojav krvnih strdkov.
Ta hrana nas zanima predvsem zato, ker nima stranskih učinkov, kakršne poznamo pri zdravilih za širjenje žil in redčenje krvi (npr. aspirin). Seveda pa je tudi pri hrani potrebna pozornost, da ne jemo tistega, česar telo ne prenese, ali da ne jemo močne (npr. pekoče) hrane v prevelikih količinah.
Več o tem, zakaj ljudje skozi tradicionalne načine prehrane v preteklosti niso imeli srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni, lahko bereš v kratki knjigi Hrana za zdravje družine.
50% Complete
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.