Gibanica, moja naj malica in sladica

Presna gibanica

Prekmursko gibanico sem imela od nekdaj zelo rada, toda po njej me je največkrat bolel trebuh. Moje občutljivo črevesje ni dobro prenašalo kombinacije maščob, žit in sladkorja, zato je po takšni sladici moja energija vedno upadla.

Ko sem odkrila, da si lahko pričaram podoben okus iz surovih sestavin in da lahko moko preprosto izpustim, sladkor pa zamenjam z nesegretim medom, sem si sama ustvarila čisto svojo gibanico. Ta gibanica ni pečena. Vsi nadevi so naloženi eden na drugega brez vmesnega testa, vse sestavine so presne in jed ne vsebuje ne moke ne procesiranega sladkorja. Je bolj sočna od pečene in laže prebavljiva.

Izkazalo se je, da jo lahko pojem, kolikor želim, ne da se po njej počutila slabo. Že majhen kos me je bistveno bolj pomiril in zadovoljil kot pečena klasična sladica, kajti polnovredne sestavine telesu hitreje oddajo signal sitosti.

Jem jo kot praznično ali vsakdanjo sladico, pa tudi za zajtrk, malico, večerjo. Je polnovredna, daje mi energijo in podpira zdravje, tudi zdravje zob.

Ko sem po svoje sestavila recept za presno gibanico, se je nekaj tednov kar nisem mogla najesti - postala je moja najljubša sladica in pogosto tudi rojstnodnevna torta. 

Dober tek!

Sestavine:

500 g orehov

250 g surovega masla

100-150 g surove kisle smetane

500-800 g surove skute

1 dl surovega mleka oz. po potrebi

1 jajce

3 ščepce burbonske vanilje v prahu

7 žlic nesegretega medu

200 g makovega zrnja

150 g rozin

1 limona

cimet

Količine so okvirne, za manjši pekač (6-8 oseb). Pomembno je, da so nadevi okusni in gosto mazavi. Če imate na voljo okrogle modelčke, lahko izdelate tudi fine posamične presne tortice. V tem primeru vam priporočam manj maščob, torej malce bolj suho in gosto maso.

Opis postopka:

Recept zahteva nekaj več časa kot za preprostejše presne recepte, a nagrada, če imate gibanico radi, je vredna vsakega truda.

Sestavine niso točno določene in recept je prožen. Prvič zato, ker rada improviziram in delam po občutku. Drugič zato, ker so nadevi lahko bolj ali manj gosti, odvisno od tega, kako vam je bolj všeč. In tretjič zato, ker zlahka kakšno sestavino, ki je nimate ali ne smete jesti, nadomestite s kakšno podobno, ki vam ustreza.

Priprava je časovno zamudnejša zato, ker moramo pripraviti štiri nadeve in počakati, da se sestavine dobro prepojijo. Priporočam, da najprej pripravite makov in skutni nadev, ju pokrijete in pustite na pultu, nato pa se lotite orehov. Spodaj so nadevi opisani po vrsti, kot si sledijo v pekaču. Naložim jih v vrsto vsakega enkrat, lahko pa bi s še več časovnega vložka nastala tudi dvojna višina.

Priprava plasti:

Za spodnjo plast vzamem približno četrtino orehov, veliko žlico nesegretega medu in dve do tri žlice surovega masla, ki sem jo prej stopila v vodni kopeli. Z mešalnikom orehe meljem toliko časa, da so fino zmleti in že spustijo maščobo ter se sprimejo v kepo, iz katere v pekaču naredim čim tanjšo spodnjo plast (po centimetra ali manj).

Fino zmeljem preostale orehe (ni nujno, da se povsem sprimejo) in jim primešam dve žlici nesegretega medu, ščep črne burbonske vanilje in maslo, ki ga pred tem stopim v vodni kopeli. Gost kremast nadev naložim v pekač na podlago.

Sledi nadev iz fino mletega maka, v katerega dodam žlico medu, ščepec vanilje ter toliko surovega mleka, da je gosto mazav. Zelo previdno naložim in razporedim na orehovo kremo.

Sledi gost nadev iz nesegrete skute, ki mora biti dobro precejena (24 ur ali dlje, sicer kmalu fermentira). Skuti dodam veliko rozin in cimet, nekaj surove kisle smetane in po želji malo surovo jajce ali rumenjak (pazim, da jajce in smetana nadeva preveč ne razredčita). Skutni nadev nikakor ne sme biti tekoč. Lahko ga pustim nekaj časa stati, da se rozine napijejo in šele nato naložim na že zložene plasti.

Za četrto plast v večjo skledo stisnem sok limone, v njem pa raztopim dve žlici nesegretega medu in cimet, zmešam ter naribamo v sok še 4-5 olupljenih jabolk. Jabolka v soku hitro premešam, da ne bi preveč oksidirala. Ob ožemanju jabolka (ki ne smejo biti preveč mokra) previdno nalagam na skuto. 

Vse plasti postavim v hladilnik, najbolje čez noč, da se okusi prepojijo. Gibanica je zagotovo boljša dan kasneje.

Če imam sestavin in časa več, lahko plasti nalagam v dve nadstropji kot v klasičnem receptu za peko gibanice.

Po želji makov in skutni nadev zamenjam, tako da so spodaj orehi, na drugem mestu mak, na tretjem skuta in na vrhu jabolka.

Ta in moji drugi najljubši recepti z nesegretim medom so v knjigi Domači med kot hrana in zdravilo.