Babičin šmorn v prvinski preobleki

Ko sem bila majhna, sem imela zelo rada babičin šmorn.

Nato sem rodila dva otroka. Ko sta že lahko jedla vso hrano, ta jed ni prišla nikoli v poštev, saj je bil prvorojenec od enega leta dalje alergičen na mleko in je takoj dobil vnetja, drugorojenec pa je nekaj časa lahko jedel vso hrano, dokler se ni vse skupaj zalomilo.

Pri 13 mesecih je iz mirnega, dobrovoljnega in veselega otročička postal svoje nasprotje – začele so se nočne more, razvojni zaostanek, kronične driske in kožne reakcije. Nastale so tudi kronične poškodbe črevesja in alergije,  ki so vodile v bolezni živčevja. Po pregledih in več laboratorijskih testih ni bilo druge izbire kot izključiti veliko živil, predvsem močnate jedi.

Pri štirih letih smo ugotovili, da otrok ne more jesti navadnega mleka, lahko pa poje surovo maslo in domače surovo kislo mleko. Pravzaprav sta mu prav ti dve živili skupaj z nesegretim medom počasi okrepili in obnavljali črevesje, ustavili driske in obnovili bakterijsko floro, ne da bi moral jemati prehranska dopolnila.

Po dveh letih zelo omejene, a raznolike prvinske diete se je črevesje lepo celilo in simptomi so ponehali. Naš osnovnošolec pa se je že zanimal seveda tudi za jedi, ki prej niso bile možne.

Bili smo še previdni. Moka, sladkor in pasterizirano ali kuhano mleko so bili zanj naporna kombinacija. Možno je bilo zlepljenje črevesja, kožni ekcemi, driske ali tudi bruhanje.

Torej recepti, kot so mlečni riž, mlečni zdrob ali praženec niso prišli v poštev. Ali pač?

Prilagodimo si življenje

Razmišljala sem, ali lahko sestavine za šmorn in njegovo pripravo prilagodim, da ga bomo lahko jedli vsi v družini. 

Veliko receptov sem že prilagodila, da so postali laže prebavljivi in celo okusnejši. Zakaj ne bi poskusila še s šmornom?

Vzela bi lahko polnozrnato kamutovo moko, s katero sem že kdaj spekla kruh iz kislega testa (droži) in s tem kruhom v zadnjem času težav pri sinu ni bilo.

A treba bi bilo nekako doseči vsaj delni učinek kot pri obdelovanju moke z drožmi, torej da bakterije razgradijo beljakovine v moki. Pri kislem kruhu je prebava lažja, ker testo dolgo stoji in vzhaja, med tem pa mikrobi opravijo svoje delo in razgradijo žito še prej, preden pride v naše črevesje.

Povabimo na delo bakterije

Seveda, testo za šmorn bi moralo vsaj nekaj časa počivati in prisotne bi morale biti mlečno-kislinske bakterije!

Na polnozrnato moko sem nalila sveže kislo mleko, vse dobro premešala še z jajci in maso za praženec 4 ure pustila na pultu ali čez noč v hladilniku, da so mikrobi počasi predelovali žito.

Nato sem ravno prav testa vlila v ponev, namazano s kokosovim oljem.

Testo se je sprva težko obračalo in precej trgalo, saj je bilo zaradi bakterijskega delovanja zelo rahlo in občutljivo. Poskusila sem z manjšo ponvijo, previdno obračala, razkosala z vilicami in pridobila veščino.

Kasneje sem del kislega mleka nadomestila z navadnim surovim mlekom s kmetije. Okus po kislem mleku je bil vsem všeč. Nekoliko več jajc je bilo treba za dobro vezavo in teksturo. To mleko seveda ni ostalo surovo, toda sinu ni delalo težav. Njegovo črevesje je bilo zaradi prvinske hrane vsak dan močnejše.

Pečene koščke praženca sem naložila v posodo, da so se ohlajali.

Nato sem na topel, a ne več vroč praženec dodala prej namočene in ožete rozine ali brusnice ter rezino masla.

Ko se je maslo stopilo, sem v žlici smetane stopila še nesegreti med in mu dodala malo praha črne burbonske vanilje. Vaniljev medeni preliv sem polila po mlačnem pražencu in vse previdno premešala. 

Zdaj si šmorn naredijo sami

Zdaj, ko nimamo več kroničnih bolezni in strogih diet in ko imajo otroci svojo kuharsko domišljijo, si šmorn naredijo kar sami, po raznih receptih.

Kislo mleko gre zdaj v ta recept zato, da je jed bolj rahla, namesto mineralne vode, ki je sicer znana sestavina palačink in praženca.

Ostaja pa nam v navadi, da pražencu ne dodajamo sladkorja in marmelad, ampak suho sadje in doma narejen vaniljev medeni preliv.

RECEPT ZA PRVINSKI CESARSKI PRAŽENEC (PO DOMAČE ŠMORN) IZ KISLEGA TESTA

V tem receptu ne navajam sestavin, ker jih nikoli ne merim. 

Polnozrnato moko + jajca + surovo kislo mleko zmešaj v preveč gosto maso in pusti 3 do 4 ure na pultu ali dlje v hladilniku.

Pred peko dolij surovo mleko ali dodaj še kakšno jajce, da dobiš ravno prav gosto teksturo za palačinke ali praženec.

Manjšo ponev naolji z nerafiniranim kokosovim oljem, gheejem ali olivnim oljem in na ne previsoki temperaturi vanjo vlij testo.

V ponvi praženec razreži na četrtine in previdno obrni. Nato ga z lopatko ali vilico razreži na koščke, še malo popeci ter naloži v skledo.

Ko spečeš vse testo, dodaj prej namočene ožete rozine. Lahko dodaš tudi koščke svežih naribanih jabolk ali hitro popraženih jabolk na maslu, cimetu in pehtranu. Okusne so tudi sveže borovnice ali jagode.

Ko je temperatura največ telesna, vmešaš še medeni vaniljev ali cimetov preliv. Narediš ga tako, da v žlici tekočine raztopiš nesegreti med (1 žlica na osebo ali po okusu) ter dodaš začimbe.

Še več presnih ali delno kuhanih medenih receptov poišči v knjigi Domači med kot hrana in zdravilo.