Ali čudežna hrana rešuje bolezni?

Mini maline na sliki sva z možem včeraj nabirala na tisoč metrih, kamor sva se šla pohladit od poletne vročine v dolini. Ponudile so se ob potki. Vedno se ustavljava ob divjem jagodičevju. Tako poln okus so imele, in čarobno so dišale, in zagotovo so imele v sebi posebno zdravilno moč. Upam, da me razumete, kaj s tem hočem povedati. Govorim o hvaležnosti. Ne o čudežni hrani, ki bo rešila bolezni. Da, maline zmorejo v telesu sprožiti mnoge koristne procese, denimo vnašajo antioksidante in spodbujajo izločanje težkih kovin, toda ....

Svet čudežnih rešitev

Zame zdravje ni plod ENEGA čudežnega ukrepa, ENE čudežne hrane. Zdravje je skupek mnogih praks, ki jih vsak izbere zase vsak dan sproti.

Ni ene čudežne rešitve. Ni čudežne tabletke. Ni idealne diete. Ni magičnih prahcev. Ni čarobnih kapljic. Ni super živil, ki rešujejo bolezen. Ni skritih zeli iz amazonskega gozda, ki odpravljajo najtežje bolezni, le da jih do danes še nismo našli ...

Modernizirani človek rad živi v svetu "čudežne tabletke", "magičnega reparata", "super hrane". Zato je postal idealna tarča za promocijo raznih super živil in čudežnih pripravkov.

Moderniziran človek značilno vpraša: "Kaj naj vzamem za to in to bolezen?". Rad vidi, da dobi en nasvet, en konkreten ukrep. Noče cele vrste nasvetov in predlogov, ker potem je seveda zmeden. Lahko se celo razjezi, ko vidi, koliko raznih poti in rešitev mu predlagajo drugi ljudje. Noče biti zmeden in nima časa preveč misliti. Hoče eno, dobro, preprosto, direktno "rešitev, ki deluje". Reče: "Hočem pavi odgovor." Ali reče: "Rad bi odgovor od tistega, ki RES VE."

Obrnjena logika reševanja bolezni

Toda premik iz bolezni v zdravje ne poteka na ta način, četudi smo se prav tega naučili skozi sodobno medicino. Manj kot 200 let medicina po pasteurjanski logiki diagnosticira neko bolezen in nato zunaj poišče eno rešitev - eno zdravilo za eno bolezen.

Do danes je medicina seveda že ugotovila, da takšen pristop za mnoga stanja ne deluje ali da ni dovolj. A miselnost ena bolezen - eno zdravilo se je v dveh stoletjih tako močno prijela, da je ni enostavno obračati v kakšno drugo (bolj celostno) logiko.

Pristopi starejših medicin, pa tudi pristopi naravnega zdravljenja in samozdravljenja, so drugačna logika. Niso tako enoznačni in lahko so zahtevnejši po naboru zjkrepov. Daleč najbolje delujejo, kadar izstopimo iz pogleda na svet, da obstaja eno najboljše zdravilo za eno stanje bolezni. Samozdravljenje je pogledu "ene pravilne" ali "ene najbojše rešitve" ravno nasprotno!

To pomeni, da ne postavim vprašanj na način A:

• "Imam diagnozo X (težavi dam ime, bolezen poimenujem). Kaj naj vzamem?

Po logiki samozdravljenja vprašanja raje postavim na način B:

• "Imam te in te znake (jih čim bolje opišem). To se mi dogaja na telesu, to v psihi, to v občutkih. Kaj vse lahko naredim?"

Nato poslušam. Zbiram informacije. Seveda ne naredim vsega, kar bodo drugi predlagali. Zelo sem selektivna. Zavedam se, da iščem samo tisti nabor ukrepov, ki so skladni z mano, z mojimi pogledi na svet, z odzivi mojega telesa. Ni vsako zdravljenje za vsakogar enako dobro.

Da, to zna biti težje kot slediti zunanjim navodilom. To je težje kot zgolj ubogati, kar reče strokovnjak. Toda samozdravljenje ne izključuje poslušanja strokovnjakov. Če si ne znam dobro pomagati sama, moram poiskati pomoč. Naredim, kar mi je svetovano s strani nekoga, ki ima znanje. Toda vse naredim tako, da ne povozim samo sebe. Naredim še mnoge druge stvari, druge podpore, ki jih ugotovim jaz zase. In teh drugih stvari mora biti za ozdravitev več kot tistega, kar reče strokovnjak!

Koliko pomena ima diagnoza

Sprememba iz logike vprašanja A v logiko vprašanja B je velik preobrat v dojemanju bolezni in zdravja. Zame v svojih izkušnjah reševanja bolezni nikdar ni bila bistvena diagnoza - ime bolezni. Nasprotno, spravljala me je v nelagodje.

Pomembno je, kakšne znake v nekem trenutku telo oddaja.

Pomembno je, ali rauumem, zakaj telo to dela, kaj mi sporoča.

Pomembno je, kako te procese razumeti, ne da pademo v strah in paniko.

Radovedna sem, kaj telo dela, kajti telo ima svojo logiko, ki je vedno v temelju pravilna. Telo se ne zmoti, telo počne vse, kar počne, zaradi zaščite in preživetja.

Pomembno je, kakšen nabor ukrepov bom sprejela na vseh ravneh življenja, da težave razrešim - zato ni najbolj pomembno, ali sploh dam bolezni kakšno ime.

Kakšne ukrepe pa potrebujem

Ne glede na to, ali vzamem zdravilo ali ne, je pomembno, da si za svojo sitaucijo odgovorim na vsak vprašanja:

• glede počitka, spanja, obnove moči (zdravljenje s temo)
• glede gibanja, stika s soncem in naravo (zdravljenje s svetlobo)
• glede odnosov do drugih in do sebe (zdravljenje odnosov)

Kako želim živeti naprej? Sem dovolj v naravi? Dovolj spim? Dobivam dovolj sončnih žarkov? Kako in s kom želim živeti? Kaj rada delam in ali to redno počnem? Kaj bi lahko delala drugače, da bi bila srečna? Vse to so vprašanja, na katera nam logika ena bolezen - eno zdravilo ne odgovori. Pogosto prav razreševanje teh vprašanj pomeni, da se tehtnica močno nagne k ozdravitvi.

Nato pridejo na vrsto tudi razne pomoči od zunaj:

• sprememba prehrane
• uporaba zelišč
• (samo)masaža
• posebne vaje in vadbe
• morska in vodna terapija
• duhovne prakse, meditacije ...

Veliko koščkov je torej povezanih v idejo BITI ZDRAV. Vse te koščke pa začnemo povezovati šele, ko se zavestno oddaljimo od dogme, da obstaja ena prava ali ena čudežna rešitev.

Če vam je blizu ideja povezovanja majhnih obvladljivih koščkov, ki se zlagajo v večjo življenjsko sestavljanko in prinesejo trajno spremembo prerhanskih navad in življenjskega sloga, je tu spletna učilnica s ciklom vsebin Samozdravljenje po letnih časih. V njej so zbrane izkušnje samozdravljenja in delujejo kot spodbuda. Nikogar ne rešujejo, kajti vsak se rešuje sam. Od nas je odvisno, kaj VSE domo naredili, ČESA VSE NE BOMO VEČ POČELI v življenju, da bi ustavili odtekanje energije in se imeli bolj radi.